V sredo, 20.5.2009, smo z zaključno prireditvijo na šoli, končali z bralno značko za šolsko leto 2008/2009.

V tem šolskem letu smo še zadnjič opravljali po 3 bralne značke vzporedno. In sicer vseslovensko bralno značko, nato še šolsko (Sončkovo) bralno značko in pa lokalno (Pavčkovo) bralno značko.

Na prireditvi, katere so se udeležili le tisti, ki so opravilli vsaj eno bralno značko, smo podelili priznanja najboljšim. Bralno značko je opravilo 194 učencev (73 %), Pavčkovo bralno značko (torej prvo in drugo) je opravilo 93 učencev (35 %) in vse tri bralne značke (to pomeni vsaj 13 knjig in 3 pesniške zbirke) pa 87 učencev (33 %).

Zlatih značkarjev (učenci, ki so vseh 9 let opravili bralno značko) imamo letos 12 (31 %).

Vsem skupaj iskrene čestitke.

Zaključek je bil letos malce drugačen. V goste smo povabili glasbenika iz 3. najrevnejše države na svetu, Burkina Faso. Zakaj ravno njega in zakaj ravno od tam? Zato, ker smo želeli otrokom pokazati, kako bogati so, ker znajo brati. In kako bogati s, ker imajo omogočen dostop do knjig. Kako bogati so, ker znajo pisati. In kako srečni so lahko, ker imajo to pravico, da hodijo v šolo.

Pismenost v Burkino Baso je samo 16%, nezaposlenost je 70%. In se ta pismenost (16%) o kateri pravijo uradni viri, govori le uradna pismenost. Kar pa ne velja tudi za funkcionalno pismenost. Le 16% prebivalcev zna pisati in brati, kar pa ne pomeni, da znajo tudi izpolniti recimo kakšen formular ali kaj podobnega.

S čim se ta 25-letni fant ukvarja v prostem času? Hmmm, dejansko je njegov dan, njegov prosti čas. Izdeluje inštrumente in na njih igra. Izhaja iz glasbene družine in mu je glasba v krvi. S svojima bratoma ima glasbeno skupino Djenkadi. Na prireditvi nam je ob svoji spremljavi na instrument, povedal ljudskopravljico iz Burkine Faso. Nato je prikazal nekaj osnovnih prijemov bobnanja ter zapel nekaj svojih pesmi.

Knjižničarju je pomagal razdeliti priznanja in nagrade najboljšim bralce, na koncu pa je delil še avtograme in se slikal z najboljšimi bralci.

Ob koncu je dejal, da se občuti Slovenija. Da se občuti, da imamo v imenu besedo LOVE (ljubezen). Da tako toplega sprejema še ni doživel.

Kljub temu, da so prebivalci Burkine Faso precej zadržani in skromni ter tihi, se je Amadou na koncu uro in pol dolge proslave zelo razživel in izrazil željo, da se še kdaj vidimo.

Do konca avgusta 2009 bo še v Sloveniji, prisoten na Trn festu v Ljubljani in na nekaj Etno lokacijah po Sloveniji. In če ga boste kje srečali, mu le prisluhnite. Njegove pesmi so odpete z dušo.